Kot starša iz prvega sveta me skrbi, da svojega otroka pripravljam tako, da nikoli ne bo zadovoljen
Ko vzgajam 3-letnega sina z možem Nemcem v Nemčiji, državi prvega sveta, razmišljam o tistih počitnicah v Nepalu, ko igram skakalnice in mečem žogico v začasno kamnito hišo, zgrajeno iz nič. Sprašujem se, ali v državi, ki ima vse, kar si otrok lahko želi, svojega sina vzgajam tako, da nikoli ne bo zadovoljen?